15.12.2016 Starost: 3 let

114. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 14. 12. 2016 - Vlada RS se je na svoji 114. redni seji med drugim seznanila s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2015 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2015 ter podala soglasje k delnemu prenosu vsebin s področja dolgotrajne oskrbe iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Ministrstvo za zdravje, in sicer s 1. 1. 2017.


Poročilo o zadolževanju občin v letu 2015  

V skladu z določili 3. odstavka 85. člena Zakona o javnih financah in Pravilnika o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin, so občine o svojem zadolževanju in zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, katerih ustanoviteljice so ali v katerih imajo prevladujoč vpliv, dolžne poročati Ministrstvu za finance (MF). Poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2015 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2015 je pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih občine posredovale v aplikaciji e-Dolg–občine, usklajenih s premoženjskimi bilancami občin.

Skupna zadolženost občin (občin in lokalnih pravnih oseb) se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014  zmanjšala za 33,9 milijonov evrov in je konec leta 2015 znašala 865,3 milijonov evrov oz. 2,24 % BDP (od tega je znašalo stanje dolga občin 723,3 milijonov evrov in stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin 142 milijonov evrov). V strukturi skupne zadolžitve so 84 % predstavljali dolgovi občin in 16 % dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca je znašal 419 evrov.

V letu 2015 je MF 98 občinam izdalo 121 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi soglasij je znašal 92,5 milijonov evrov. Povprečna zadolženost lani obravnavanih občin je bila 4,2 % njihovih v predhodnem letu realiziranih prihodkov. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskem proračunu, 11 občin je upravljalo z dolgom občinskega proračuna.

Iz podatkov lahko zaključimo, da obseg skupne zadolženosti občin v letu 2015 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP. Iz doslej prejetih vlog za soglasje k zadolžitvi lahko sklepamo, da bo obseg zadolževanja v letu 2016 nižji ali enak od tistega v letu 2015, ko je znašal 92,5 milijonov evrov (višina izdanih soglasij k zadolžitvi občinam na dan 16. 11. 2016 znaša 34 milijonov evrov).

 

Delni prenos vsebin s področja dolgotrajne oskrbe na MZ

Ministrstvo za zdravje s prenosom vsebin prevzema pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, razvoj integrirane mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, koordinacijo izvedbe pilotnih projektov, sofinanciranih iz strukturnih skladov Evropske unije na področju dolgotrajne oskrbe.

S prevzemom novih pristojnosti in nalog se v Ministrstvu za zdravje vzpostavi nov Direktorat za dolgotrajno oskrbo, ki bo poleg prevzetih nalog pospešeno izvajal tudi naslednje naloge:

- postopno uvajanje novih zakonodajnih rešitev, vključno z vzpostavitvijo mreže enotnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo in novega integriranega postopka ocene potreb,

- vzpostavitev ekonomike za dolgotrajno oskrbo: načrtovanje in zagotovitev dodatnih virov za dolgotrajno oskrbo na osnovi izračunov, ki se bodo pripravili v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Inštitutom za ekonomsko raziskovanje, letno dogovarjanje za izvedbo programov dolgotrajne oskrbe,

- koordinacija evalvacije pilotnih projektov v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zunanjimi evalvatorji, na osnovi katere se bo v nadaljevanju odločalo o dokončnih zakonodajnih rešitvah in ali se tudi izvajalci dolgotrajne oskrbe, vključno s socialno-varstvenimi zavodi, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesejo pod pristojnost Ministrstva za zdravje, 

- spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Vlada RS je v letu 2016 v Nacionalni reformni program uvrstila tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. V Resoluciji o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 sta tako Vlada RS kot Državni zbor RS potrdila strateške usmeritve v večjo integracijo zdravstvenih in socialnih storitev, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovitev dodatnih novih virov za zdravstveno varstvo, vključno z dolgotrajno oskrbo. S predlogom nove zakonodaje je predvideno oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov, združevanje večine obstoječih finančnih virov, njihova učinkovitejša poraba ter zagotovitev novih, dodatnih virov, pri katerih bo vključena tudi neaktivna populacija. V procesu usklajevanja tako na tehnični kot politični ravni se je izoblikoval predlog o delnem prenosu področja dolgotrajne oskrbe iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Ministrstvo za zdravje.

 


< ZOS POZIVA POSLANCE K ZAVRNITVI PREDLOGA NOVELE ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI - ODPOKLIC ŽUPANA