100. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 4.11.2021 - Vlada je na 100. seji sprejela predlog Zakona o varstvu okolja, Uredbo o dejanskih rabah zemljišč, novelo Uredbe o energetski infrastrukturi, program sofinanciranja investicij v javno infrastrukturo v letu 2021 v občini Kidričevo in dopolnjen predlog proračuna za leto 2023 in operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka.

Uredba o dejanskih rabah zemljišč

Vlada je izdala Uredbo o dejanskih rabah zemljišč. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)  namreč v 19. členu ureja podatke o dejanskih rabah zemljišč, ki se vodijo v katastru nepremičnin. Ta uredba določa podrobnejše vrste dejanskih rab zemljišč in njihove šifre, ki se vodijo v katastru nepremičnin, vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč in njihove šifre, razvrstitev vrst podrobnejših dejanskih rab zemljišč v podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v katastru nepremičnin, podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč, in pogoje za prevzem podatkov iz matičnih evidenc dejanskih rab zemljišč ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč.

Vlada spremenila Uredbo o energetski infrastrukturi

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o energetski infrastrukturi. Ministrstvo za infrastrukturo želi spodbuditi postavitev in gradnjo naprav in objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, zato je predlagalo spremembo Uredbe o energetski infrastrukturi, s katero bi proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov podelili status energetske infrastrukture.

Nova uredba predvideva, da bi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov nad določeno močjo (nad 1 MW) pridobila status energetske infrastrukture.

Vlada sprejela program sofinanciranja investicij v javno infrastrukturo v letu 2021 v občini Kidričevo

Vlada Republike Slovenije je na seji sprejela program sofinanciranja Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo v letu 2021 v občini Kidričevo, in sicer zaradi obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske. Slovenska vojska v povezavi s koriščenjem večjih vojaških infrastrukturnih objektov, kot so vadišče in strelišče Apače in skladišče Kidričevo v naselju Njiverce, v večjem obsegu uporablja lokalno javno infrastrukturo na tem območju.

Z Občino Kidričevo ima Ministrstvo za obrambo sklenjen poseben Dogovor o urejanju razmerij glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju občine Kidričevo ter ureditvi drugih medsebojnih razmerij, ki je bil podpisan 20. junija 2021 in med drugim predvideva tudi medsebojno sodelovanje glede uporabe vojaške infrastrukture v upravljanju Ministrstva za obrambo z upoštevanjem interesov lokalne skupnosti, kjer se izvajajo stalne vojaške aktivnosti.

Predviden obseg sofinanciranja, glede na sklenjen dogovor z dne 20. junija 2021 z Občino Kidričevo, je do največ 110.000 evrov v letu 2021.

V občini Kidričevo se v letu 2021 predvideva sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo v višini 100.000 evrov, in sicer projekta modernizacije lokalne ceste LC 165 051 Apače–Trnovec, ter sofinanciranje nakupa novih gasilskih vozil v višini 10.000 evrov.

Lokalno cesto LC 165 051 Apače–Trnovec redno uporabljajo vozila Slovenske vojske za zavarovanje streljanj na vadišču in strelišču Apače. Naselje Apače je v neposredni bližini vadišča in strelišča Apače, zato sta cesta in komunalna infrastruktura bolj obremenjeni. Modernizacija ceste obsega preplastitev in razširitev obstoječega cestišča, sanacijo zgornjega ustroja in ureditev odvodnjavanja meteornih vod ter postavitev prometne signalizacije, kar bo zagotavljalo potrebno ustrezno višjo stopnjo prometne varnosti.

Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka

Vlada je sprejela Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka (Operativni program). Operativni program ureja ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka na območjih, kjer je kakovost zunanjega zraka dobra (torej ni območje s preseganji) in se ne izvajajo ukrepi za izboljševanje kakovosti zraka v Načrtu kakovosti zraka. Temelji na pristopu priporočil in usmeritev države k prihodnjemu razvoju mest in občin, in sicer zlasti na področju oskrbe s toplotno oskrbo in prometa, za katera so v tej fazi izvajanja namenjene spodbude Sklada za podnebne spremembe, ki so podrobneje predstavljene v Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023.

Nekateri ukrepi iz programa se že izvajajo, ostali pa se bodo  še začeli  izvajati. Zanje so v okviru Sklada za podnebne spremembe že načrtovana sredstva, in sicer v letu 2021  28.005.190,59 evrov in v letu 2022 23.986.024,88 evrov.

Da bi dosegli cilje iz tega operativnega programa, se bodo v sodelovanju med državo, občinami, različnimi pravnimi subjekti in vsemi prebivalci v Sloveniji izvajale naslednje skupine ukrepov:

-        ukrepi na področju ogrevanja stavb in priprave sanitarne tople vode,

-        ukrepi na področju prometa,

-        ocenjevanje kakovosti zraka,

-        ukrepi na drugih področjih in podporne naloge,

-        spremljanje učinkovitosti ukrepov.

V Sloveniji je bilo namreč  še tri leta nazaj  sedem območij s slabo kakovostjo zraka (območje mestnih občin Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Kranj, Ljubljana, območje Zasavja brez občine Hrastnik in aglomeracije Maribor, ki obsega mestno občino Maribor in občino Miklavž na Dravskem polju), kjer so se uresničevali Odloki o načrtih kakovosti zraka za izboljševanje kakovosti zraka (Načrt).

Načrti so se izvajali v treh stebrih:

-        ogrevanje stavb,

-        promet,

-        ukrepi gospodarstva in podporni ukrepi.

Z uspešnim izvajanjem ukrepov iz načrtov se je kakovost zraka na območjih tako izboljšala, da so se iz območij s preseganji že izločila območja: mestni občini Novo mesto in Kranj ter občine Hrastnik in se načrti na teh območjih ne izvajajo več. V zadnjih dveh letih se je kakovost zraka izboljšala tudi na ostalih območjih in so v skladu z predpisi že v postopku izločanja, pri čemer bo območje Mestne občine Celje še ostalo med območji s preseganji, ker je bilo v letu 2020 tam število dnevnih preseganj še vedno 34 dni, kar je tik pod mejo (območje spada med območja s preseganji, če je letno več kot 35 dni preseganj z delci).S kakovostjo zunanjega zraka se je treba  ukvarjati v celotni Sloveniji, in sicer s ciljem da bi ohranili dobro kakovost zraka (posredno pa izboljšali kakovost tudi na območjih s preseganji).

Vlada določila dopolnjen predlog proračuna za leto 2023

Vlada je določila dopolnjen predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in se opredelila do vloženih amandmajev.

V skladu s 159. členom Poslovnika državnega zbora je vlada na podlagi svojih opredelitev do amandmajev, vloženih na predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna pripravila dopolnjen predlog državnega proračuna.

Dopolnjen predlog proračuna se od predloga proračuna za leto 2023 razlikuje le v dodatno zagotovljenih sredstvih namenjenih za uravnotežen razvoj občin na podlagi 21. člen Zakona o finančni razbremenitvi občin v višini 26,6 milijona evrov.

Za ta namen se znižujejo sredstva tekoče proračunske rezerve v višini 6,6 milijona evrov in sredstva stalne rezerve v višini 20 milijonov evrov. Višina skupnih prihodkov, skupnih odhodkov in proračunskega primanjkljaja ostajajo nespremenjene.

Predlog Zakona o varstvu okolja ureja razmere na področju odpadkov in uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost

Vlada je sprejela predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). ZVO-2 je sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov, kot tudi zaradi prenosa direktive EU v slovensko zakonodajo. ZVO-2 daje pravno podlago, s pomočjo katere bo Slovenija lažje dosegla ambiciozne okoljske cilje.

Predlog zakona zajema vse dele okolja (zrak, vode, ohranjanje narave itd.) in instrumentalne pristope varovanja okolja (načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanje itd.). Uveljavlja temeljna načela in pristope za vso zakonodajo z okoljskega področja ter daje podlago za podzakonske akte. Predlog na novo celovito ureja ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki ga mora Slovenija uvesti zaradi prenosa evropske direktive 2018/851/ES.

Trenutni sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z odpadno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Komunalna odpadna embalaža se kopiči je v skladiščih izvajalcev javnih služb, saj odgovorna podjetja ne izvajajo obveznosti odvoza.

Ključni namen ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki. Z ZVO-2 država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, »onesnaževalec plača« in »proizvajalčeva razširjena odgovornost«. Z novim zakonom se rešuje problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij.

Predlog zakona postavlja nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem PRO, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določa zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike.

Poleg vpeljave PRO, ki je osrednji namen ZVO-2, ta prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU.

*  *  *