02.03.2022 Starost: 335 dni

KO ŽUPANU PRENEHA FUNKCIJA ZARADI NEZDRUŽLJIVOSTI

Ljubljana, 2. 3. 2022 - Ministrstvo za javno upravo je objavilo pojasnilo glede postopkov v primeru, ko županu preneha mandat zaradi nezdružljivosti.


Zakon o lokalni samoupravi (ZLS – 37. a člen) določa, da županu preneha mandat, če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo župana, funkciji župana in poslanca pa sta nezdružljivi, kar določa Zakon o poslancih (10. člen).

 

Nadomestne volitve župana se opravijo, če županu poteče mandat pred potekom mandatne dobe, kar je določeno v Zakonu o lokalnih volitvah) (ZLV, 105. člen). 105 člen ZLV je v tesni povezavi z določbo, ki ureja nadomestne volitve članov občinskega sveta (31. člen), kjer je določeno, da se volitev ne opravi, če je do poteka mandata manj kot šest mesecev, razen če občinski svet ne odloči drugače.

 

Za boljše razumevanje teh okoliščin MJU pojasnjuje postopek in naloge občinskih organov v okoliščinah, ko županu preneha mandat zaradi nezdružljivosti.

 

Mandat županu preneha z dnem, ko mu je bil potrjen mandat poslanca. Župan o tem obvesti občinski svet. Občinski svet se sestane na seji, poslovniški roki za sklic (čas med poslanim vabilom in dnem zasedanja občinskega sveta) so od občine do občine različni, med 7 in 15 dni, za sklic izrednih sej je pa rok lahko tudi krajši. Občinski svet ugotovi, da je županu prenehal mandat zaradi nastopa funkcije poslanca. Zoper to odločitev je možna pritožba (drugi odstavek 37.a člena ZLS), zato mora Občinska volilna komisija pred sklicem seje in odločanjem o razpisu nadomestnih volitev počakati, da mine pritožbeni rok (8 dni od odločitve občinskega sveta). Peti odstavek 37. a člena ZLS določa, da se postopki za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev novega župana lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

 

Po svoji naravi so nadomestne volitve župana predčasne, zato jih razpiše občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata (32. člen ZLV), opravijo pa se lahko najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev. V spodnjem scenariju so upoštevani minimalni roki, kadar jih zakon izrecno določa, in ocenjeni roki, kadar zakon določa razpon. Tudi v primeru upoštevanja najkrajših rokov bi bil dan glasovanja nadomestnih volitev župana v juliju, v mesecu, ko bodo že razpisane redne lokalne volitve.

 

V primeru, da pride do izvolitve sedanjih županov na volitvah v državni zbor:

  • 1.  april -  dan glasovanja za volitve poslancev v državni zbor
  • 2. maj  -  potrditev mandatov poslancev in prenehanje mandata župana
  • 3. maj  -  župan obvesti občinski svet o prenehanju mandata
  • 4. maj do 3. junij  -  seja občinskega sveta, na kateri sprejme sklep, da je županu prenehal mandat
  • 5. junij  -  seja Občinske volilne komisije, na kateri razpiše nadomestne volitve župana
  • 6. julij  -  dan glasovanja na nadomestnih volitvah za župana (najprej 40 dni od dneva razpisa)
  • julij  -  objava razpisa rednih lokalnih volitev

Zaradi navedenih rokov bo dan glasovanja (pri tem morebitni drugi krog ni upoštevan) že v času razpisa rednih lokalnih volitev, kar bi pomenilo, da bi vzporedno tekla dva volilna procesa za izvolitev istega organa. V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZLV namreč predsednik Državnega zbora RS redne lokalne volitve razpiše v juliju.

V primeru, da občinski organi ne bi izvedli nadomestnih volitev župana, drugi in peti odstavek 33. a člena ZLS določata vodenje občine v primeru predčasnega prenehanja mandata župana. Takrat do nastopa novega župana funkcijo župana opravlja podžupan, če pa tega občina nima, pa član občinskega sveta, ki ga določi župan, če pa ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

Navedeno pojasnilo glede postopkov v primeru, ko županu preneha mandat zaradi nezdružljivosti, ni namenjeno dajanju usmeritev občinam. Odločitev o razpisu nadomestnih volitev je v pristojnosti občinskega sveta in občinske volilne komisije, državni organi, vključno z Državno volilno komisijo, nimajo pravne podlage za poseganje v odločitve občinskih organov. Tudi Ministrstvo za javno upravo pri lokalnih volitvah nima drugih pristojnosti, razen da tolmači zakon.

Ključne določbe iz Zakona o lokalnih volitvah, Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o poslancih so na voljo TU.

 

* * *

 

< DRUGA ŠTEVILKA ELEKTRONSKEGA GLASILA MESEČNI UTRIP