Bruselj, 3.2.2017 -V petek je v Bruslju potekala seja komisije CIVEX, katere čalni so tudi naši člani delegacije. Seje se je udelelžil Anton Kokalj.

Poleg standardnih točk dnevnega reda je komisija CIVEX obravnavala naslednje vsebinske točke:

-           mnenje o Strategiji širitve EU 2016–2017

V njem med drugim ugotavlja, da so se države Zahodnega Balkana, ki sodelujejo v procesu širitve, v sodelovanju z institucijami EU konstruktivno lotile izzivov, in pozdravlja njihovo pripravljenost, da pomagajo pri reševanju problemov, povezanih s priseljevanjem in tudi varnostjo, s katerimi se sooča Evropska unija. Poudarja tudi, da novi delovni odnosi med Evropsko komisijo in državami Zahodnega Balkana zahtevajo več odgovornosti, ko gre za izpolnjevanje obljub in pogojev za širitev EU; jasno je, da proces širitve časovno zaostaja, in zdi se, da so ti zaostanki umetno povzročeni, tudi zato, ker se pri oceni napredka v nekaterih primerih še naprej togo zahteva izpolnitev nekaterih pogojev. Pozdravlja sklicevanje Komisije na ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti. Kljub temu poudarja, da se je treba v sporočilih in poročilih intenzivneje in podrobneje osredotočiti na lokalno in regionalno upravljanje, tudi kadar o tem ni posebnega poglavja v pravnem redu ali kadar ni uveljavljenega modela EU za decentralizacijo in upravljanje na več ravneh.

Meni, da je treba – tako kot pri odločitvah Komisije, ki neposredno zadevajo EU – tudi v razpravah in pri odločitvah v zvezi s strategijo širitve izrecno izpostaviti vidik mladih. Tako se novim generacijam posreduje sporočilo, da naš sedanji in prihodnji dom – Evropska unija – vsem mladim zagotavlja možnosti za izobraževanje, kulturo in zaposlitev.

Meni, da je svoboda tiska in medijev, število medijev in njihovo lastništvo na vseh ravneh resen problem; če ta ne bo rešen, bo težko doseči politično nevtralne in pregledne uprave ter na splošno spodbujati demokracijo.

-           Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost.

V sistemu upravljanja na več ravneh, kakršen se uporablja v Evropski uniji, kjer mora biti vsak ukrep skladen z načelom subsidiarnosti, vsi cilji, obravnavani v tem sporočilu – v katerem so ponovno poudarjeni cilji agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 odobrila Generalna skupščina Združenih narodov – zadevajo neposredno odgovornost, pristojnosti in funkcije pod nacionalnih ravni upravljanja.

Lokalne in regionalne institucije so v tem okviru dejanski oblikovalci politike in akterji sprememb, ki morajo v skladu s 17 cilji agende opredeliti ravni in načine upravljanja, ki bodo najprimernejši za povezovanje širokih ciljev EU in Združenih narodov z lokalnimi skupnostmi. Gre zlasti za cilj št. 11 (poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja), pri katerem območne institucije lokalne uprave niso le glavni akterji, ampak tudi neposredni naslovniki zadevnih ukrepov, ker neposredno izvajajo temeljne funkcije za njegovo doseganje, kot so urbanistično načrtovanje, javni in zasebni promet ter gradnja primernih mestnih območij za način življenja in potrebe, ki bodo upoštevali trajnostni model. Bistvenega pomena za institucije lokalne oblasti je tudi cilj št. 10 (zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi). Vprašanje neenakosti med različnimi območju Unije je namreč v tem trenutku bistvenega pomena; zmanjševanje neenakosti zadeva vse ravni upravljanja in se dotika tudi notranjih neenakosti med območji v državah članicah, ki so v nekaterih državah še posebno izrazite.

 -          Evropsko ukrepanje za trajnost

Cilji temeljijo na načelu trajnosti z vidika subsidiarnosti. Zato je treba uravnotežiti sedanje potrebe in potrebe prihodnjih generacij ter potrebe različnih ravni upravljanja. Če si je za dosego cilja treba prizadevati za racionalizacijo in preobrazbo na ravni periferije, je strošek prehoda velik zlasti za lokalne skupnosti. Nevzdržnost teh stroškov ogroža lokalne in regionalne zmogljivosti, zlasti pa zmogljivosti bolj oddaljenih območij (notranjosti), za doseganje realnih kohezijskih ciljev in torej njihovo zmožnost prispevati h globalni trajnosti.

-          Evropsko soglasje o razvoju

Odbor regij meni, da je Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 treba razumeti kot agendo na več ravneh in z več udeleženci, ki vključuje in zavezuje vse javne oblasti na različnih ravneh (lokalni, regionalni, državni in mednarodni), poleg teh pa tudi druge družbene akterje zunaj vladnih struktur; obenem opozarja na dejstvo, da mnogi cilji Agende 2030 neposredno vplivajo na področja delovanja in na pristojnosti pod državnih oblasti, zato je za njihovo uresničitev treba spodbujati polno sodelovanje regij in lokalnih oblasti pri prenosu ciljev trajnostnega razvoja in oblikovanju politik za njihovo doseganje.

Član slovenske delegacije dr. Vladimir Prebilič se je v Ukrajini na povabilo udeležil seminarja Župani - voditelji sprememb (Mayors Leades for a Change). V nadaljevanju si lahko preberete keratko poročilo.

Kot član Kongresa lokalnih predstavnikov ter župan, sem bil povabljen k izvedbi seminarja Župani - voditelji sprememb (Mayors Leades for a Change). Na tem seminarju sem predstavil in osvetlil razmerja med lokalno zakonodajno oblastjo, torej občinskim svetom ter izvršilno oblastjo na lokalni ravni - županom. V drugih dveh predavanjih, ki sta bili usmerjeni v veščinski del seminarja za 30 županov skrajne vzhodne Ukrajine, v oblasti Hakrova, kjer je sam seminar tudi potekal, pa sem se dotaknil participatornega vodenja občine ter boja proti korupciji na lokalni ravni. V dveh dneh smo županom ne samo predstavili prakse, temveč izmenjali izkušnje ter nekatere težave, s katerimi se srečujemo tako v Sloveniji in drugih državah članicah EU in Sveta Evrope, kot tudi v Ukrajini. Priznati moram, da so izkušnje Slovenije za udeležence bile zelo zanimive in skozi živahno razpravo smo nato prišli do ugotovitev, s katerimi bodo v prihodnjem delu kolegi župani spreminjali nekatere prakse v svojih skupnostih na bolje. Zadovoljen sem, da Svet Evrope k sodelovanju velikokrat povabi slovenske predstavnike, kar me utrjuje v prepričanju, da smo županje in župani v Sloveniji prepoznani kot uspešni pri svojem delu, kar vse bolj postaja referenca tudi za našo državo. Samo želim si, da bi naše dobro delo prepoznali tudi v naši državi, ne samo v tujini.